1. |
Drobne stvari
04:16
|
|||
Lastovke v zraku, bilke v laseh,
majhni prstki na nogah pa tvoj sladki greh,
drobne stvari rišejo mi dni.
Skodelica kave, dober kakav,
kanglica v pesku pa travnik poln krav,
drobne stvari rišejo mi dni.
Tvoj pogled, moj nasmeh,
moj pogled, tvoj nasmeh.
Bučke na vrtu pa rože na mizi,
slamica v soku, bevandica na izi,
drobne stvari, svet res lep se zdi.
Veter med jadri, rumen krokodil,
zajtrk na plaži pa kolona vozil,
drobne stvari rišejo mi dni.
Tvoj pogled, moj nasmeh,
moj pogled, tvoj nasmeh.
Jaz pa jočem, kadar dežuje,
včasih jočem kar tja v tri dni,
včasih jočem, kadar dežuje,
jočem, kadar dežuje.
Lastovke v zraku, bilke v laseh,
majhni prstki na nogah pa tvoj sladki greh,
drobne stvari rišejo mi dni.
Tvoj pogled, moj nasmeh,
moj pogled, tvoj nasmeh.
Tvoj pogled, moj nasmeh,
moj pogled, tvoj nasmeh.
|
||||
2. |
Nemi film
04:07
|
|||
danes ko tako sije
sonce je indijansko
poletje poslušam zdaj
satiea tako prav
upočasnjuje topole
toploto kože bi drgnila
ob tvojo se zazibam
zamižim si zamišljam
v nemem filmu bi bilo
gibanje le najino
veter v ozadju
bi igral klavir
vse možno in več
me pokličeš tvoj glas
je nežen in mehak
prvič čutim mene
pogrešaš bi šel
z menoj na čaj
med jesensko listje
bi obstalo kot
v nemem filmu bi bilo
gibanje le najino
veter v ozadju
bi igral klavir
|
||||
3. |
Slike v očeh
05:21
|
|||
veter govorim
senca je v vsakem delu
dneva daljša od mene
le moj glas seže dlje
v mislih zbiram pogum
v srcu iščem razum
v mislih zbiram pogum
v srcu iščem razum
le moj glas seže dlje
prebija praznino
slike so v očeh
meglica se vije
v mislih zbiram pogum
v srcu iščem razum
v mislih zbiram pogum
v srcu iščem razum
|
||||
4. |
Sama v mestu
03:44
|
|||
sama hodim po praznem mestu
s predolgim plaščem ulice pometam
moji znanci tisti stari golobi
preletavajo skozi meglo
mimo izložb hitim
v vsaki je še ena podoba
vprašujoče me pogleduje
kot da sem se izgubila
mesto žalostna gospodična
oblečena v belo tančico
iz dimnikov se kadi … v mestu
v lase so se mi vpletle srebrne niti
in kakšna sraka
v njih lahko najde zatočišče
toplo gnezdo za mrzle dni
v hišah se prižigajo luči
gospe polkna zapirajo
k večerji bodo sedli in delili
… solze smeh skrivnosti
mesto žalostna gospodična
oblečena v belo tančico
iz dimnikov se kadi … v mestu
|
||||
5. |
Paviljon
03:32
|
|||
takrat si bil res jezen
ko me ni bilo na zmenek
zarad‘ dežja v parku
si stal v paviljonu
sam brez dežnika
čakal si name čakal da se izlije
jaz pa sedela sem v slaščičarni
brala tisto dolgočasno knjigo
nisem si želela
zmočit novih čevljev
niti sveže opranih las
sploh pa nisem vedela če si ti ta pravi
in če naj si utrgam čas?
oba brez dežnika na zmenku
ko dežuje
vsak na svojem koncu čaka
da sonce spet posije
naenkrat se mavrica nariše
ulice so suhe
knjiga res me dolgočasi
prelistala sem vse revije
kaj če šla bi tja do parka?
morda ga tam še najdem
sicer pa malo se sprehodim
v parku ni bilo nikogar
na klopci v paviljonu
pa je še nekdo posedal
vidim da je besen
a ko se mu približam
mi nasmeh ponudi
oba brez dežnika na zmenku
ko dežuje
vsak na svojem koncu čaka
da sonce spet posije
|
||||
6. |
Na prašni cesti
06:20
|
|||
z avtom zapeljem naravnost
v sončni zahod
na tej prašni cesti v dvoje
jaz in pot v neznano
vročina puhti
pred menoj vzletajo jate ptic
pred menoj vzletajo jate ptic
k tebi se peljem … k tebi nocoj
k tebi se peljem nocoj
a me še čakaš
s šepetom na obrazu
k meni se stisni
glej te temne oči … te temne oči
temne oči …
pokrajina drvi mimo mene
počasi utripajo luči v daljavi
na tej cesti se mrači
ta cesta vodi v neznano
na tej cesti se mrači
ta cesta vodi v neznano
k tebi se peljem … k tebi nocoj
k tebi se peljem nocoj
a me še čakaš
s šepetom na obrazu
k meni se stisni
glej v te temne oči … v te temne oči
temne oči …
|
||||
7. |
Žabice
03:30
|
|||
dnevi so vse krajši
tebe ni
ko se zvečeri
si ogrnem
tvoj stari šal
ki si ga takrat pozabil
v mojem avtu
kavo pristavim
da ne bom spala
sanjarila bom
z odprtimi očmi
nekoč sva
žabice metala
ob štirih zjutraj
nekoč sva
žabice metala
ob štirih zjutraj
vse noči ždela sva
ob ribniku jedla sva
melone race
so se krohotale
zgodbe so šumele
z vseh strani dnevi so
vse krajši
imam tvoj stari šal
ki si ga takrat pozabil
v mojem avtu
nekoč sva
metala žabice
ob štirih zjutraj
nekoč sva
žabice metala
ob štirih zjutraj
|
||||
8. |
21 načinov
04:06
|
|||
Grenka z rogljičkom ali prijatelji ob sebi,
sama s seboj ali stisnjena k tebi.
Kot čas za počitek ali sebi v očitek,
naj bo zraven keks ali jabolčni zavitek.
Bela ali črna kot šahovnica brez kralja,
v tisti stari šalčki, ki se ti v koritu valja.
Kot izgovor zato, da v svoj objem te zvabim,
vabilo na pogovor, kjer dobim svoj odgovor:
Prosim, usedi se, vzemi si čas,
prižgi, daj radio mal bolj na glas,
če ne drugega, vsaj to lahko ti dam,
vsaj tega ne bi rad počel čist sam…je dejal…
Kam zdaj, v potokih jokala je,
tu in zdaj, mirno dejal ji je,
vse to, smelo vprašala je,
used se, modro dejal ji je.
Sred Azije, v Barceloni, ves svet zaokroži,
ali kot sveti par, ki sedi v kraljevski loži.
Na železniški postaji v zanikrnem kafiču,
v nobel restavraciji tam nekje na Viču.
Kot zen meditacija, strmenje v tri dni,
ali izguba časa, kot se mi včasih zdi.
Zato da se pogrejem sredi hude zime
ali da prečitaš nama usodo z usedline:
Prosim, usedi se, vzemi si čas,
prižgi, daj radio mal bolj na glas,
če ne drugega, vsaj to lahko ti dam,
tega ne bi rad počel čist sam…je dejal…
Kam zdaj, v potokih jokala je,
tu in zdaj, sivo dejal ji je,
vse to, smelo vprašala je,
used se, mirno dejal ji je.
Črna bela črna bela
Kam zdaj, v potokih jokala je,
tu in zdaj, sivo dejal ji je,
vse to, smelo vprašala je,
used se, mirno dejal ji je.
Kam zdaj, v rekah jokala je,
tu in zdaj, modro dejal ji je,
vse to, mirno vprašala je,
used se, milo dejal ji je.
|
||||
9. |
Bluz
05:18
|
|||
ti odšel si nekam daleč
rekel si da imaš me rad
vendar tam te čaka delo
boljša plača boljši svet
jaz ostala zdaj sem sama
spet vrtim si patsy cline
a postajam jaz zdaj nora
da te ljubim po vsem tem
uuuuuuu uuuuu uuuuu
a moj svet
zate
ni bil dovolj?
luna je oranžno otožna
al pa sem otožna jaz
ni ne dežja niti snega
kaj šele pod luno smeha
zdaj mi škripa le radiator
me pušča budno vsako noč
nikogar ni da me objame
nikogar ni za poljub
uuuuuuu uuuuu uuuuu
a moj svet
zate
ni bil dovolj?
|
||||
10. |
Zvezde so gorele
05:46
|
|||
prebudi me sonce
skozi okno me boža
v hladni sobi
misel prinese
na tople poletne noči
na bosa telesa
na tuljenje v luno
na zgodbe ljubimcev
brezskrbne brez skrbi
zvezde so za nas gorele
kot naš ogenj
živeli smo poletje
smo plesali
pod tistim starim hrastom
daleč od doma
vsako noč
dočakali smo jutro
prijatelji znanci ljubimci
verjeli smo da
se ne izgubimo
izgubimo za vedno
brezskrbni brez skrbi
zvezde so za nas gorele
kot naš ogenj
živeli smo poletje
smo plesali
|
||||
11. |
Kovčki
04:16
|
|||
pospravila sva kovčke
v njih zaprla sva vse zgodbe
se na njih nabral je prah
čevlje zaklenila sva v omaro
že dolgo nisva šla na pot
se med naju vselila je grozna tišina
bobni in razbija vse bolj
med naju se vselila je glasna tišina
ne slišiva se več:
vsak na svoji vsak na svoji
vsak na svoji strani pleše
bori šumijo jutro žarki božajo
maček v klobčiču spi
kadar je težko vsak na svoji rami
počiva tišina pa kot morje buči:
vsak na svoji vsak na svoji
vsak na svoji strani pleše
pospravila sva kovčke
v njih zaprla sva vse zgodbe
se na njih nabral je prah
čevlje zaklenila sva v omaro
še dolgo ne greva na pot
vsak na svoji vsak na svoji
vsak na svoji strani pleše
|
||||
12. |
Dež
03:54
|
|||
dež barva strehe
vse je sivo in temno
spet odpada listje
spet je leto naokrog
midva še kar na čaju
ki se je že mal‘ shladil
a nama ni hladno
ogenj greje v očeh
tako sva si blizu
a predaleč za vsak dotik
vsakič znova se je
treba hitro poslovit
ko bo čas na najini strani
ko bo ko bo
enkrat bo čas na najini strani
enkrat že bo
skozi meglo javor
žari rumeno na vso moč
zakaj ne greva v isto
smer si vprašal tisto noč
boli nebližina
srce divja
ko pade sneg
morda bo čas za naju dva
tako sva si blizu
a predaleč za vsak dotik
vsakič znova se je
treba hitro poslovit
ko bo čas na najini strani
ko bo ko bo
enkrat bo čas na najini strani
enkrat že bo
|
||||
13. |
Črni vran
03:32
|
|||
vsak večer
se mu prikrade
izza hrbta
prihuljena samota
da jo prežene
se tam znajde
na istem mestu
v tistem baru
vsak večer pije sam
ves večer gleda tja
v vrata strmi
misli si:
me kdo išče
bo prišel kdo pome kdaj?
me kdo čaka
bo prišel kdo pome kdaj?
črni vran se
je v njem naselil
ne da mu spati
kljuva ga v brazgotine
na istem mestu
v tistem baru
on pozabi
kako je tiho ko je sam
vsak večer pije sam
ves večer gleda tja
v vrata strmi
misli si:
me kdo išče
bo prišel kdo pome kdaj?
me kdo čaka
bo prišel kdo pome kdaj?
|
||||
14. |
Tulpe
03:26
|
|||
Na jesen je kupovala
čebulce tulipanov za na vrt.
Ko se je veter zapodil
v njene kuštrave lase,
jo je zagledal tam od daleč
sred prepolne tržnice.
Želel je priti bliže,
a je odšla.
Jesen je sen, jesen je sen,
jesen je čas za sanje.
Jesen je sen, jesen je sen,
jesen je čas za sanje.
Na pomlad iskal bo tulpe,
sanjal njene kuštrave lase.
Kdo ve, morda pa enkrat
res se srečata.
Počaka jo jeseni,
ko prišla bo po čebulce za na vrt.
Čakal bo jesen,
ko prišla bo po čebulce za na vrt.
Jesen je sen, jesen je sen,
jesen je čas za sanje.
Jesen je sen, jesen je sen,
jesen je čas za sanje.
Jesen je sen, jesen je sen,
jesen je čas za sanje.
Jesen je sen, jesen je sen,
jesen je čas za sanje.
|
Brest feat. Vesna Zornik Maribor, Slovenia
Slovensko pop/folk/indie/alter zasedbo Brest sestavljajo sami vrhunski glasbeniki: kitarist SAMO ŠALAMON, ki ga je leta 2008 prestižna revija Guitar Player razglasila za enega izmed 10 najbolj vročih kitaristov na svetu, ena najbolj prepoznavnih pevk v Sloveniji, članica zasedbe Katalena, VESNA ZORNIK, za besedila je odgovorna ena najboljših slovenskih pesnic mlajše generacije, KRISTINA KOČAN. ... more
Contact Brest feat. Vesna Zornik
Streaming and Download help
If you like Nemi film, you may also like:
Bandcamp Daily your guide to the world of Bandcamp